Preskoči na glavno vsebino

Govoreče drevo

 Nekega lepega dne se je Adrijeva družina selila v mesto, kjer je vsaka hiša imela najmanj tri drevesa. Toda hiša, ki jo je kupila Adrijeva družina, je imela samo eno drevo na dvorišču.

  •  Adri je bil osamljen, ker v novi šoli ni nihče hotel biti njegov prijatelj. Tako je nekega dne Adri šel brat knjigo pod drevo. Ko je drevo videlo, da se deček slabo počuti, je nenadoma spregovorilo: "Pozdravljen!" In Adri se je tako prestrašil, da je knjigo kar vrgel na sosedovo dvorišče, drevo pa je reklo, naj naredi tri kroge okoli njega, in v drevesno luknjo pove svojo željo. Ko je fant to naredil, si je zaželel, da bi ga otroci spoštovali. 
  • Nato je deček drugo jutro šel v šolo, kot da se ni nič zgodilo. Ves njegov razred je pritekel k njemu in prosili so ga, naj bo njihov prijatelj. Adri je dobil dvanajst novih prijateljev. Ampak ko se je Adri spet pogovarjal z drevesom, je to videla njegova soseda, ki je imela kar tri hčerke, ki so bile tako razvajene, da so svojo mamo prisilile, da gre k drevesu in vsaki izpolni tri želje.
  •  Ena od njih je imela tako željo, da naj drevo samo pride na njihovo dvorišče. Drugi dan se je šel Adri pogovarjat z navadnim drevesom in potem je izpadel "nor". Čez čas je Adri ugotovil, da drevo, s katerim se je pogovarjal, ni bilo pravo. Vendar je opazil, da se nekaj čudnega dogaja pri sosedovih, zato je sklenil, da to noč ukrade drevo nazaj.
  • Po nekaj pestrih minutah je Adriju uspelo dobiti govoreče drevo nazaj, in na koncu se je Adri odločil narediti pravo stvar. Drevo je odnesel tja, kamor je spadalo, v gozd. 
  • In to je bil konec lepih dni za razvajene sosede.
  • Nuša Lebar, 6. c


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

My terrible holidays

I remember my last year's holidays. It was in summer. I was home alone so I invited my friends to come over. We decided to go to the swimming pool. Then it suddenly started raining! Afterwards we wanted to make some popcorn but there wasn't any. Rain stopped and sun showed itself so we went out. One of us had the idea that we should go to our river Mura. "So it be," we said. We took our bicycles, but I had a flat tire so I had to walk. I thought it couldn't be worse but then it started raining again. I waited under the tree and yelled to others: "Wait!" They didn't hear me. It was getting dark. I turned back and went home. Next day, when my family came home, I remembered that we are going to Italy. I grabbed my luggage and ran to the car. When we arrived to the hotel, I wanted to put my things out of my suitcase, but it was completely empty. I forgot to pack my things at home! I jumped on bed and wanted to sleep, but our neighbors were so loud. ...

Likovne pesmi (8. razred)

RUMENA KAPICA - dramsko besedilo

  Nekoč je živela deklica, ki so jo klicali Rumena kapica. Zbolel ji je dedek, zato ga je obiskala. S seboj je imela hamburger, pomfri, pico in kokakolo. Prinesla mu je tudi računalnik, da mu ne bo dolgčas. S skirojem se je odpravila do njegove hiše. Na poti je srečala volka. VOLK (drvi s štirikolesnikom, se ustavi): Kam pa kam, Rumena kapica? RUMENA KAPICA (začudeno, prestrašeno): K dedku. Korono ima, pa ga grem obiskat. VOLK: Kaj pa nosiš v tej veliki torbi? RUMENA KAPICA: Same dobrote iz McDriva, da ne bo lačen, pa računalnik, da mu ne bo dolgčas. VOLK (zvito): U, kako lepo! Kje pa živi ta tvoj dedek? RUMENA KAPICA: Zakaj neki? Ga misliš pojesti? VOLK (zgroženo): Seveda ne! Vegetarijanec sem, poleg tega ne želim dobiti korone. RUMENA KAPICA: No, super, pa pojdiva! VOLK: Ja, ampak, ti kar pospravi ta tvoj ubogi skiro. Blato je, z njim ne moreš nič. Skoči lepo na moj štirikolesnik. RUMENA KAPICA: Si nor? Držati morava razdaljo 3 metre. VOLK: Točno! Skoraj bi pozabil. Prideta do de...