Preskoči na glavno vsebino

Namigi za branje - Okostnjakov otok

 

A N T H O N Y        H O R O W I T Z

OKOSTNJAKOV   OTOK

Alex Rider    Agent Crawrey     Sabina     Stražar     Alan Bunt

General Sarov     Conrad     Agent Turner     Agentka Troyeva

To knjigo sem izbral zato, ker so mi všeč kriminalke in bolj pustolovske zgodbe. V tej je veliko pustolovščine in zanimivih pripetljajev. Enako kot veliko mogočih načinov, da se misije najstniškega agenta Alexa končajo prehitro. Knjiga je zanimiva iz več vidikov, saj vsebuje vse različne teme in je večinoma razdeljena na 2 dela (misiji). Moje najljubše poglavje je, ko se reši iz prve misije in ga agenta pošljeta na dvotedensko misijo. Tam se stvari še bolj poslabšajo, saj je njihov skrivni vhod v resnici velika past, kjer umreta agenta, ki sta se pretvarjala, da sta oče in mama Alexu. Tam ostane Alex sam z človekom, ki je ilegalno naredil nuklearno bombo. S to bombo naj bi razstrelil ruske nuklearne podmornice in spravil svet v preplah. Vse naj bi zgledalo kot velika nuklearna nesreča in ruskega predsednika naj bi okrivili za vse. Čez čas naj bi za predsednika izvolili generala Sarova, ki je to zmedo povzročil. Na srečo je Alex ustavil bombo, ampak Sarov mu je ukazal, naj jo prižge nazaj. Alex je kartico potrl in jo vrgel v morje. Sarov je tako izgubil in se nato ustrelil, saj ne bi mogel živeti s tem. Tako je Alex poln prask odšel domov. Tam ga je pa čakala Selina, ki ga je povabila na izlet. To je vsaj za malo polepšalo Alexov dan.

Moj najljubši dogodek

Moj najljubši odlomek je tisti, pri katerem Alex izvleče ključ iz bombe in jo s tem onesposobi. Ustavijo se na letališču, da natočijo gorivo. Alex je še vedno ujetnik generala in Conrada. Hitro uporabi eno od svojih igračk, ki deluje kot granata flashbang. Ko sta nasprotnika onesposobljena, zbeži z letala v najbližjo stavbo. Tam hoče vzeti telefon, ampak ga ustavi paznik, ki ga pozneje umorijo. Takrat ekipa pošlje varovanje k podmornicam in s pomočjo Alexa deaktivirajo jedrsko bombo.

Moje mnenje

Knjiga je dobra. V nekaterih delih je bolj nasilna, ampak še vedno ima srečen konec. Predzgodba je tudi malce žalostna, saj Alexu umre stric, edina družina, ki jo je imel.

Knjiga me je pritegnila zato, ker je za mene ena redkih s takšnim dogajanjem in tako zanimivo vsebino. Pisatelj piše z enostavnimi stavki, zato je knjigo lahko razumeti. Piše tudi po časovnem zaporedju, saj ne preskakuje dogodkov ter opisuje mišljenje glavne osebe. Če bi se kaj takega zgodilo v resnici, mislim, da bi CIA ustavilo ves transport ter še s sateliti opazovalo, kateri avto je zapustil otok ter katero letalo leti na to destinacijo. Na splošno mislim, da bi bile vse vlade bolj pozorne, ko gre za nuklearno bombo.

Knjigo mi je priporočila knjižničarka, ker se ji je zdela primerna zame. Knjiga ni predolga, ima 17  poglavij. 

Kriminalke so moja najljubša zvrst knjig in če je tudi vaša, boste v tej knjigi uživali.

Klemen Vinkovič, 7. c