Nekoč je
živel otrok po imenu Miha. Miha se je že zelo veselil jeseni, saj je rad opazoval
barvno listje in poslušal ptice. Končno je prišla jesen in Miha je materi pomagal
zlagati drva. Ker je bil že večer, sta Miha in njegova mati odšla v hišo.
Stopila sta skozi vrata in si obula copate. Oče je sedel na kavču in bral
časopis. Mihi je povedal, da je v vas prišel hudoben virus in da vas lahko reši
le čaroben kostanj, ki je skrit globoko v gozdu. Miha je vedel, da je virus
smrtonosen in se odločil rešiti vas.
Ko je zjutraj
posijalo sonce, je šel v gozd, da bi poiskal čaroben kostanj. Zjutraj je bila
zelo gosta megla in ko je deček prišel v gozd, se je takoj izgubil. Bilo ga je
zelo strah in mislil je, da ne bo nikoli več videl svoje družine. Bil je na
robu joka, ampak tedaj je zagledal visoko drevo. Listi na tem drevesu so žareli
in Miha je mislil, da je zašel v čaroben gozd. Nenadoma je na tleh zagledal
nekaj majhnega in svetlečega, in to ni bil list. Bil je čaroben kostanj, o katerem
je oče govoril. Miha ga je pobral in kostanj ga je vodil vse do vasi. Ko je
prišel domov, je izvedel, da je njegova soseda okužena z virusom in da se
bolezen širi zelo hitro. Oddrvel je do sosede, jo prijel za roke in ji v pest stisnil
kostanj. Soseda se je v hipu pozdravila. Miha je bil zelo srečen, saj je staro
sosedo imel rad kot babico. V hipu je pozdravil celo vas in breme mu je zdrselo
z ramen.
Naslednji dan pa se Miha ni počutil dobro, zato je
njegova mati poklicala zdravnika. Zdravnik je Miho pregledal in ugotovil, da
ima težave s pljuči. Miha je zdravnika pogledal v oči in mu rekel, da lahko iz
čarobnega kostanja iztisne še zadnje moči. S pomočjo čudežnega kostanja se je
hipoma pozdravil. Nasmehnil se je in od tistega dneva dalje je bil mali Miha
heroj vasi.
Sanja Purgaj, 7. c