Knjiga se mi zdi zelo zanimiva zato, ker govori o pustolovščini.
V knjigi nastopa veliko
oseb, glavne osebe so Aksel, Dominik, Lieselotte ali Lilo in Popi ̶ njeno pravo ime je drugače Pavla, a je to ime zanjo grozljivka.
To knjigo sem si izbral
zato, ker so mi bile platnice knjige všeč in ko sem prebral prvo poved v knjigi,
mi je bila zelo duhovita in zanimiva.
Knjiga ima 131 strani. Na
začetku govori o tem, kako so potovali z vlakom in kako je dekle izgubilo
ravnotežje v Dominikovem naročju. Na koncu knjige pa je, da teta spozna nekega
lovca, ki jim pomaga v stiski.
Moj najljubši odlomek govori o tem, kako je v
Dominikovo naročje padlo dekle. Nekega sončnega dne je Dominik bil na
železniški postaji, ko je naenkrat v njegovo naročje padlo dekle. Krivo pa je
bilo to, da se je vagon prehitro odpeljal in ga je zamudila. Medtem ko je
padala v Dominikovo naročje, pa ga je z svojimi vijolično modrimi kitkami
udarila v obraz. Ko se je dekle pobralo na noge, se je Dominiku zahvalila, da
jo je ujel. Medtem ko se je Dominik sklanjal h knjigi, ki mu je padla, je močno
vdihnil in buljil v dekle pred sabo, ona mu je rekla, da naj ne bulji tako v
njo, saj to je vendar ona! »Zagotovo me poznaš s televizije!«
Takrat je tudi
Dominik potiho vprašal, a si ti iz reklame za pralni stroj ali prašek. Takrat
je Dotty (Dotty je dekle, ki mu je padlo v naročje)
samo iz torbe povlekla časopis in odšla.
Ta knjiga je namenjena bralcem, ki imajo radi
pustolovske knjige. To knjigo bi priporočal drugim zato, ker je zanimiva,
pustolovska in ima poučne dogodke.
Nejc Jurkovič, 7. c