V dolini za devetimi
mesti je živelo dekle po imenu Genofefa. Imela je sestro dvojčičo in vsaka je
imela svojega psa. Sestri je bilo ime Genopepa. Črnemu psu je bilo ime Geri,
rjavemu pa Gorge.
Genofefa je ima dolge črne lase, eno oko
je imela modro, drugo rjavo. Bila je visoka in suha. Zelo rada se je oblačila v
črno-zelena oblačila in imela je psa Gerija. Njena sestra Genopepa je imela
kratke rjave lase. Bila je majhna in oblačila se je v pisana oblačila. Njenemu
psu je bilo ime Gorge. Nekega vročega poletnega dne so se odločili, da se
opravijo do potoka. Če so želeli priti do potoka, so morali skozi debelo staro
drevo, v katerem so živeli škratje, ki so bili zelo nagajivi. Nosili so zelene kape,
rdeče majice in velike čevlje. Vsi so se jih bali. Ko so prišli do drevesa, so
zelo počasi vstopili, saj jih je bilo strah. Niso vedeli, kaj jih čaka.
Vstopili so in ugotovili, da je vse čisto normalno in da škratov ni doma. Hitro
so oddrveli do konca drevesa. Bolj so se približevali otoku, vedno glasneje so
slišali razne glasove. Ko so prišli do potoka, pa ni bilo nikogar. Kljub
začudenju, da ni nikogar in da nekaj ni v redu, so se odločili, da se bodo ob
potoku igrali in se kopali. Genofefa in Genopepa sta se igrali vsaka s svojim
psom, tako da sta v vodo metali veje, ki sta jih psa našla na poti in jih
veselo in razigrano nosila obema dekletoma. Za grmom se je naenkrat zaslišal
nek krik. Izza grma so skočili škratje, ki so napadli Genofefo. Porinili so jo
v vodo, kjer je z glavo treščila ob skalo. Pomagati ji ni mogla niti sestra
Genopepa niti njuna psa.
Genofefa je bila prepričana, da je umrla,
vendar jo je iz globokega spanca prebudil njen pes Geri. Tako je ugotovila, da
so vse to bile samo sanje in da škratje ne obstajajo.
Mia MEZNARIČ, 6. b