Nekoč je v vasici živela petnajstletna deklina z imenom Lučka. Živela je s svojo mamo, oče pa je umrl, ko je bila stara le štiri leta. Bili sta revni, zato Lučka ni hodila v šolo, ampak jo je doma učila mama.
Ko je nekega dne šla po vodo v vodnjak, je od daleč videla sedem živali, ki so hodile po potki, zgledale so ji, kot bi bile hipnotizirane in Lučka je imela prav. Sledila jim je in prišla globoko v gozd. Tam je videla zelo ogromno kraljestvo, kar ji je bilo čudno, saj je segalo čez drevesa, od daleč pa se to sploh ni videlo. Stopila je v čudovit grad in na prestolu zagledala princa, ki je imel v roki piščal, s katero je hipnotiziral živali. Približala se mu je in čim bližje je prišla, tem bolj se ji je zdelo, da je začaran v nekakšen urok. Ravno, ko je hotela vzeti piščal, se je princ naenkrat spremenil v čarovnico. Lučka je hotela zbežati, a vrata so se zaprla. Čarovnica jo je ugrabila in jo hotela pojesti. Medtem ko je pripravljala omako, ji je razlagala, kako je bila to samo past. Na srečo čarovnica ni imela zadnje sestavine, zato je šla v vasico. Lučka je imela dovolj časa, da se reši. Preden je odšla, je v omako dala napoj, ki te iz zlobnega spremeni v prijaznega in ko se je čarovnica vrnila, je jezna vseeno poskusila omako, če je bila dobra. Zato je od zdaj naprej čarovnica bila prijazna kot kdajkoli prej in tako so srečno živeli naprej.
Nives FRADL, 6. b