Pred davnimi časi, v čisto navadnem mestu, čisto navadnega poletja, je živela deklica. Ime ji je bilo Neža. Neža je bila drugačna od njenih prijateljev. Imela je velike sanje.
V sanjah je Neža vsako noč odpotovala v pravljičen svet. V njem so živeli vsi junaki pravljic. Tam je bila vas, v kateri so živeli junaki pravljice Laži. To so bili: dekla v čudni hiši pa tudi trije bratje, ki so jo snubili. V tem svetu je bil otok, na katerem so živeli otrok in njegova mati z mačko, psom in kačo iz pravljice Čarobni prstan. Tam je bil tudi gozd iz pravljice Kako je lisica nehala biti zvita. Pa tudi veličasten grad, v katerem je živel cesar, kateremu so bila pomembna samo oblačila. Pa še veliko več pravljičnih likov. Neža je vsako noč, ko je odpotovala v ta čudežni svet pravljic, opravila novo zadolžitev. Ona je bila otrok, ki je zakričal, da je cesar brez oblačil. Ona je pomagala tretjemu bratu obrniti njivo, da so z nje stresli zelje. Vsako noč se je preselila v novo pravljico in pomagala glavnemu junaku. Neko noč se Neža ni preselila v novo pravljico, preselila se je v veliko dvorano, v kateri so bili zbrani vsi junaki, ki jim je pomagala.
Takoj, ko se je pojavila v sobi, so vsi začeli govoriti. A deček iz pravljice Železni prstan jih je vse prekinil. Povedal ji je, da so se vsi skupaj odločili, da ji ponudijo priložnost. Vedno je bila dobra do vseh in vedno je pomagala. Zato so ji ponudili, da ostane z njimi v čarobnem svetu za vedno. Živela bi v palači, jedla najboljše jedi, skratka njeno življenje bi potekalo tako, kot bi ona želela. A to bi pomenilo, da se nikoli več ne bi mogla vrniti nazaj v svoje resnično življenje. Obstajala je tudi druga možnost. Lahko bi odšla nazaj v realni svet, a bi se mogla od vseh posloviti. Nikoli več se ne bi mogla vrniti v ta čaroben svet. Neža je dolgo premišljevala. Svet v resničnem življenju je bil normalen, dolgočasen. Svet tukaj je bil zelo zanimiv, a ob sebi ne bi imela prijateljev in družine. Zato se je odločila. Odšla bo v realen svet. Vsi junaki so bili žalostni. Tudi Neža je bila. A vedela je, da se je odločila prav. Pravljični junaki so ji v slovo zato v realen svet poslali darilo. Videla ga bo, ko se bo zbudila. Vsi so se poslovili in objeli in nato je bil čas za odhod.
Neža se je zbudila v svoji postelji. Bila je žalostna, ker se nikoli več ne bo mogla srečati z junaki pravljic. A ta žalost ni dolgo trajala. Spomnila se je, da so ji junaki poslali darilo. Bilo je berilo z vsemi pravljicami, s katerimi se je srečala v sanjah. Bila je zelo vesela. Ko se je šola spet začela, je vsem svojim prijateljem prebirala pravljice v berilu. Tako svet ni bil več dolgočasen, ampak je postal zelo zanimiv.
Sara ŠTEVANČEC, 6. b