V ponedeljek, 15. oktobra 2012, smo se učenci sedmih razre-dov naše šole odpravili v CŠOD Soča-Tolmin.
Po kar dolgotrajni vožnji z avtobusom smo opoldne prispeli v Tolmin. Naše sobe so bile lepo urejene. Vsak dan smo imeli organizirane različne dejavnosti. Večkrat smo se sprehodili do sotočja, opravili smo orientacijski pohod, se povzpeli na Kozlov rob, merili temperature Soče in Tolminke, ...
Najlepše mi je bilo, ko smo se odpravili v Triglavski narodni park, kjer smo si ogledali Tolminska korita in prečkali Hudičev most. Ta most se nahaja na višini 60 metrov. Z nami sta šla učitelj Edi, ki nas je vodil, in naša razredničarka, ki nas je spodbujala na poti.
Bivanja v domu Soča, smaragdne reke Soče, naravnih lepot in bogatega muzeja se bom zmeraj spominjala.
Hudičev most.«
»Ne bom pozabila orientacijskega pohoda.«
»Bilo mi je lepo, ko smo se izgubili na pohodu. Namreč, znašli smo se in si skrajšali pot.«
»Čudovito je bilo plezanje po plezalni steni, uspešni smo bili skoraj vsi.«
»V spominu mi bosta ostali reki Tolminka in smaragdna Soča.«
»Višek vsega se mi je zdel zaključni večer z modno revijo in plesom, ki se je žal prezgodaj končal.«
»Nepozabno je bilo lokostrelstvo, kjer je bila Tjaša absolutna zmagovalka.«
»Uživali smo v različnih športnih igrah.«
»Vsi učitelji tamkajšnjega centra so bili prijazni, vedri, enako naše razredničarke..«
Po kar dolgotrajni vožnji z avtobusom smo opoldne prispeli v Tolmin. Naše sobe so bile lepo urejene. Vsak dan smo imeli organizirane različne dejavnosti. Večkrat smo se sprehodili do sotočja, opravili smo orientacijski pohod, se povzpeli na Kozlov rob, merili temperature Soče in Tolminke, ...
Najlepše mi je bilo, ko smo se odpravili v Triglavski narodni park, kjer smo si ogledali Tolminska korita in prečkali Hudičev most. Ta most se nahaja na višini 60 metrov. Z nami sta šla učitelj Edi, ki nas je vodil, in naša razredničarka, ki nas je spodbujala na poti.
Bivanja v domu Soča, smaragdne reke Soče, naravnih lepot in bogatega muzeja se bom zmeraj spominjala.
Maša Kutoša, 7.c
IP Šolsko novinarstvo
Zadnji dan v Tolminu
V petek, 19. oktobra 2012, nas je čakal odhod domov. Še preden smo se poslovili, nas je čakala zelo dolga pot na Kozlov rob. Med potjo smo si ogledali veliko zanimivih rastlin in živali ter spoznali posebnosti tega vrha. Čez eno uro smo končno prispeli na vrh. Na vrhu stoji grad, ki je v ruševinah že od leta 1348. Pomalicali smo in se po strmi poti vrnili. Sledilo je čiščenje sob in pakiranje še zadnjih stvari v kovček. Poslovili smo se od učiteljev, jim izrekli nekaj prijaznih besed in jim pomahali v slovo. Nato smo krenili na pot. Domov smo prišli ob sedmi uri zvečer. Med potjo pa smo se še ustavili v McDonald'su. Hm, to pa je nekaj!
Andreja Mekicar, 7.b
IP Šolsko novinarstvo
Vtisi učencev o naravoslovnem dnevu
»Mnogim učencem bodo v spominu ostale lepote Tolminskih korit inHudičev most.«
»Ne bom pozabila orientacijskega pohoda.«
»Bilo mi je lepo, ko smo se izgubili na pohodu. Namreč, znašli smo se in si skrajšali pot.«
»Čudovito je bilo plezanje po plezalni steni, uspešni smo bili skoraj vsi.«
»V spominu mi bosta ostali reki Tolminka in smaragdna Soča.«
»Višek vsega se mi je zdel zaključni večer z modno revijo in plesom, ki se je žal prezgodaj končal.«
»Nepozabno je bilo lokostrelstvo, kjer je bila Tjaša absolutna zmagovalka.«
»Uživali smo v različnih športnih igrah.«
»Vsi učitelji tamkajšnjega centra so bili prijazni, vedri, enako naše razredničarke..«
Iz Murske Sobote,
podali smo se na pot,
da spoznali bi življenje drugod.
Prispeli smo v Tolmin,
v domu Soča
sprejel nas je ves učenjaški tim.
podali smo se na pot,
da spoznali bi življenje drugod.
Prispeli smo v Tolmin,
v domu Soča
sprejel nas je ves učenjaški tim.
Marija Šnurer,
razredničarka 7.b