V torek, 4. oktobra 2012, sem se odpravila v Ljubljano na obisk k predsedniku države, dr. Danilu Turku. Moj obisk je imel prav poseben namen. Dobila sem nagrado na literarnem natečaju »Moja rodna domovina«. Ob sedmi uri zjutraj smo se odpravili na pot do Ljubljane. Ko smo prispeli do osnovne šole Vič, so nam najprej podali dnevni red oz. protokol. Dobili smo nekaj informacij in se odpeljali do predsednikove palače z organiziranim prevozom. Če sem natančnejša, z vojaškim avtobusom.
Pred predsednikovo palačo smo se fotografirali še z drugimi nagrajenci in mentorji. Bilo je deževno vreme, ampak kljub temu smo se imeli lepo. Ko smo vstopili v palačo, smo zagledali velike bele stopnice, ki so bile prekrite z veliko rdečo preprogo. Stopnice so vodile vse do velike dvorane, središče dogajanja. V tej dvorani so nas pričakali že različni govorniki in gostje, ki delujejo na različnih področjih javnega življenja. Med drugim so na posvetu o domoljubju gostovali dirigent, skladatelj, magistra slovenskega jezika, dirigent vojaškega pihalnega orkestra, radijski napovedovalci ter glasbeniki. Najbolj mi je ostal v spominu pesnik Tomaž Domicelj. Na posvetu, ki se je glasil na temo Domoljubje v glasbi, so govorniki izrazili mnenja o spoštovanju lastne domovine predvsem na področju glasbe. Nekateri bralci so prebrali svoje verze na temo domoljubja. Celotna prireditev je bila zelo zanimiva in poučna. Tomaž Domicelj je dejal, da je gospod predsednik znan po svoji gostoljubnosti. To lahko potrdim tudi jaz, kajti pogostil nas je s sokom, kavo in slastnimi piškoti.
Po debati smo se lahko fotografirali s samim predsednikom! To je bil res izjemen občutek, kajti predsednika države ne vidiš vsak dan v živo. Bil je res lep dogodek, ki ga nikoli ne bom pozabila.
Za pomoč in podporo sem hvaležna tudi svoji mentorici in staršem, ki me nenehno spodbujajo k pisanju različnih prispevkov in spisov.
Pred predsednikovo palačo smo se fotografirali še z drugimi nagrajenci in mentorji. Bilo je deževno vreme, ampak kljub temu smo se imeli lepo. Ko smo vstopili v palačo, smo zagledali velike bele stopnice, ki so bile prekrite z veliko rdečo preprogo. Stopnice so vodile vse do velike dvorane, središče dogajanja. V tej dvorani so nas pričakali že različni govorniki in gostje, ki delujejo na različnih področjih javnega življenja. Med drugim so na posvetu o domoljubju gostovali dirigent, skladatelj, magistra slovenskega jezika, dirigent vojaškega pihalnega orkestra, radijski napovedovalci ter glasbeniki. Najbolj mi je ostal v spominu pesnik Tomaž Domicelj. Na posvetu, ki se je glasil na temo Domoljubje v glasbi, so govorniki izrazili mnenja o spoštovanju lastne domovine predvsem na področju glasbe. Nekateri bralci so prebrali svoje verze na temo domoljubja. Celotna prireditev je bila zelo zanimiva in poučna. Tomaž Domicelj je dejal, da je gospod predsednik znan po svoji gostoljubnosti. To lahko potrdim tudi jaz, kajti pogostil nas je s sokom, kavo in slastnimi piškoti.
Po debati smo se lahko fotografirali s samim predsednikom! To je bil res izjemen občutek, kajti predsednika države ne vidiš vsak dan v živo. Bil je res lep dogodek, ki ga nikoli ne bom pozabila.
Za pomoč in podporo sem hvaležna tudi svoji mentorici in staršem, ki me nenehno spodbujajo k pisanju različnih prispevkov in spisov.
Nina Krpič, 7.c
IP Šolsko novinarstvo