Preskoči na glavno vsebino

Junaki našega časa

 

Junaki našega časa 

Junaki našega časa, so v bistvu junaki vseh časov. To so tisti  ljudje, ki uspejo premagati svoj strah in doseči cilj. Ljudje, ki so dobri in pomagajo drugem, ne glede na težave, ki takšno dejanje spremljajo.

Moč in pogum sta vedno atributa, ki jih povezujemo z junaštvom. Sicer pa, junake srečamo vsak dan.

To je sosed, ki se odzove takoj v času, ko ga potrebujemo. To je neznanec, ki pomaga starejši osebi na ulici. To je sošolec, ki se najde zraven, če si v težavah. To je sestra, ki mi pomaga naučiti se teorijo glasbe, čeprav ima lastne obveznosti. Brat, ki si vzame čas in mi razloži nalogo.

Junake srečamo v knjigah, v filmih in jih občudujemo. Martin Krpan nam vedno privabi nasmeh na obraz, ker je velik, simpatičen, iznajdljiv, hkrati pa pogumen, samozavesten in nekako blizu. Čutimo ga kot znanca, ki bi nam lahko pomagal, tudi če bi sami bili v težavah.

Junaki so podobni, časi pa so drugačni.

Relja Nikolajević, 7. c

 

Oznake:

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

My terrible holidays

I remember my last year's holidays. It was in summer. I was home alone so I invited my friends to come over. We decided to go to the swimming pool. Then it suddenly started raining! Afterwards we wanted to make some popcorn but there wasn't any. Rain stopped and sun showed itself so we went out. One of us had the idea that we should go to our river Mura. "So it be," we said. We took our bicycles, but I had a flat tire so I had to walk. I thought it couldn't be worse but then it started raining again. I waited under the tree and yelled to others: "Wait!" They didn't hear me. It was getting dark. I turned back and went home. Next day, when my family came home, I remembered that we are going to Italy. I grabbed my luggage and ran to the car. When we arrived to the hotel, I wanted to put my things out of my suitcase, but it was completely empty. I forgot to pack my things at home! I jumped on bed and wanted to sleep, but our neighbors were so loud. ...
Preberite več

Namigi za branje - Nevidni meč

  A N T H O N Y         H O R O W I T Z NEVIDNI MEČ                                                              Alex Rider       Gospod Blunt     Skorpia      MI6      Tom      Stražarji      KRATEK OPIS Prebral sem še četrto knjigo za bralno značko. Ta knjiga je Alexa spravila na napačno stran, k Skorpiji. To je bila tajna organizacija, ki je sprejemala denar za najrazličnejše potege, ki so oškodovali svet.  Tokrat se je Alex napotil v Benetke na dvotedenske počitnice. V resnici je pa bil tam, da najde Skorpijo. Jasen mu je pred smrtjo rekel, naj v Benetkah poišče Skorpijo in odgovore na smrt njegovega očeta. Našel je ladjo, ki ji je sledil do zabave v eno od vil...
Preberite več

RUMENA KAPICA - dramsko besedilo

  Nekoč je živela deklica, ki so jo klicali Rumena kapica. Zbolel ji je dedek, zato ga je obiskala. S seboj je imela hamburger, pomfri, pico in kokakolo. Prinesla mu je tudi računalnik, da mu ne bo dolgčas. S skirojem se je odpravila do njegove hiše. Na poti je srečala volka. VOLK (drvi s štirikolesnikom, se ustavi): Kam pa kam, Rumena kapica? RUMENA KAPICA (začudeno, prestrašeno): K dedku. Korono ima, pa ga grem obiskat. VOLK: Kaj pa nosiš v tej veliki torbi? RUMENA KAPICA: Same dobrote iz McDriva, da ne bo lačen, pa računalnik, da mu ne bo dolgčas. VOLK (zvito): U, kako lepo! Kje pa živi ta tvoj dedek? RUMENA KAPICA: Zakaj neki? Ga misliš pojesti? VOLK (zgroženo): Seveda ne! Vegetarijanec sem, poleg tega ne želim dobiti korone. RUMENA KAPICA: No, super, pa pojdiva! VOLK: Ja, ampak, ti kar pospravi ta tvoj ubogi skiro. Blato je, z njim ne moreš nič. Skoči lepo na moj štirikolesnik. RUMENA KAPICA: Si nor? Držati morava razdaljo 3 metre. VOLK: Točno! Skoraj bi pozabil. Prideta do de...
Preberite več